Podčrtaj povezave Debelejša pisava Povrni začetne nastavitve
Zemljevid strani Izjava o skladnosti (ZDSMA)
Partizanska bolnišnica Ogenjca se nahaja v osrčju gozda na relaciji ceste Hrib–Glažuta. V svoji tajnosti je delovala v času druge svetovne vojne, med roško ofenzivo julija 1942. Ustanovljena je bila kot bolnica 2. bataljona Notranjskega odreda in je predstavljala prvo partizansko bolnico na Notranjskem. Ustanovil in vodil jo je Aleksander Gala – Peter, ostalo osebje pa so predstavljali domačini iz Loškega Potoka in Loške doline. Njena prvotna lokacija je bila v štabu bataljona na Petelinjeku nad Loškim Potokom. Sredi julija se je enota bolnišnice zaradi bližajoče se italijanske ofenzive premaknila globlje v gozd, na območje Ogenjce. Zaradi skrivne lege in zaupanja med osebjem je bolnišnica v svoji tajnosti dobro delovala. V primeru potrebne evakuacije ranjencev na varnejšo lokacijo so v bližini, le kakih sto metrov od bolnice, našli primerno kraško jamo. Tja so čez nekaj dni preselili najtežje poškodovane ranjence in z njimi je ostala bolničarka Mimica. Ranjenci so se od vsega najbolj bali, da bi njihovo skrivališče odkrili Italijani. Dogovorili so se, da v takem primeru raje storijo skupinski samomor, kakor pa da pridejo v roke sovražniku. Njihova največja bojazen se je uresničila, saj so 31. julija 1942 jamo napadli Italijani. Po neuspelem poskusu upora je Mimica pričela streljati ranjence v jami in na koncu sodila še sebi. Zaradi naglice in teme v jami je pri streljanju zgrešila tri ranjence, ki so tragedijo pri Ogenjci preživeli, prizanesli so jim tudi Italijani. Ti trije so kasneje kot žive priče lahko pojasnili dogodke na Ogenjci. Šele po njihovem pričevanju se je razjasnilo, da je bila skrivna lokacija o jami pri Ogenjci izdana Italijanom. Skupaj z Mimico je na Ogenjci umrlo še 13 ranjencev, trije neznani ter 10 poznanih, čigar imena so napisana na skali ob vhodu v jamo.
Partizanska bolnišnica Ogenjca v kraški jami je bila leta 2000 razglašena za kulturni spomenik z lastnostmi zgodovinskega spomenika. Razglasitev je sprejel občinski svet občine Loški Potok ob predlogu Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.