KMETOVANJE NA VODOVARSTVENEM OBMOČJU V OBČINI LOŠKI POTOK

Uredba o vodovarstvenih območjih za javno oskrbo s pitno vodo v Občini Loški Potok zapoveduje kar nekaj omejitev in prepovedi, ki jih je potrebno upoštevati. Vodovarstveno območje se deli na štiri območja :

• Območja zajetij - VVO 0
• Najožja vodovarstvena območja z najstrožjim vodovarstvenim režimom - VVO I (neposredno ob zajetju)
• Ožja vodovarstvena območja s strožjim vodovarstvenim režimom - VVO II
• Širša vodovarstvena območja z blažjim vodovarstvenim režimom - VVO III

ZNOTRAJ POSAMEZNEGA OBMOČJA SE OMEJITVE KMETOVANJA RAZLIKUJEJO:

 PAŠA ŽIVALI

Na območjih VVO I je paša dovoljena pod pogoji, da je omogočeno enakomerno premeščanje korita za vodo in solnika po pašniku, z namenom enakomerne porazdelitve živalskih izločkov po površini in preprečitve gaženja travne ruše. Da ne pride do gaženja travne ruše in s tem posledične prekinitve paše, je potrebno zagotoviti dovolj veliko pašno površino in redno premikanje živali med čredinkami. Če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja, je treba pašo prekiniti.

 UPORABA ORGANSKIH IN MINERALNIH GNOJIL

Na kmetijskih zemljišč znotraj vodovarstvenega območja morajo kmetije gnojiti na podlagi izdelanega gnojilnega načrta ta pa je izdelan na podlagi analize tal. Le ta vsebuje podatke o vrsti kulture, vrsto in količino gnojila in okvirni čas gnojenja, kjer se upoštevajo tudi pravila Nitratne direktive.

Upoštevamo, da je na vseh območjih prepovedano gnojiti z vsebino pretočnih in nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav, razen če gre za blato, ki nastaja na KG in so pred uporabo blata za gnojilo izpolnjene zahteve v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu . Prav tako je prepovedano gnojiti z blatom iz  komunalnih čistilnih naprav.

Na poljih je dovoljeno le shranjevanje uležanega hlevskega gnoja, ki se ne sme odložiti v razdalji krajši od 100 metrov od zajetja. Po smernicah nitratne direktive ga ni dovoljeno odlagati za več kot dva meseca.

VVO I :

·     - Velja popolna prepoved gnojenja z gnojevko, gnojnico in bioplinsko gnojevko.

·     - Gnojimo lahko z uležanim hlevskih gnojem, kjer je potrebno upoštevati, da letni vnos dušika iz organskih gnojil ne presega 140kg N/ha.

·     - Pri gnojenju s mineralnim dušikom se upošteva omejitev:    

·    - Dognojevanje se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno   vrsto okopavin.

·    - Prepovedano preoravanje trajnega travinja (razen sejanega travinja).

·    - Skozi celo leto moramo zagotoviti zeleno odejo na ornih kmetijskih zemljiščih.

Na VVO II in VVO III se upošteva, da pri osnovnem gnojenju z mineralnim dušikom gnojimo z največ 60 kg N/ha in pri dognojevanju z 80 kg N/ha. Lastniki in drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo svoja ravnanja na kmetijskih zemljiščih uskladiti z določbami 13. do 15. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2028

VARSTVO RASTLIN PRED ŠKODLJIVIMI ORGANIZMI NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH

Pri zatiranju škodljivih organizmov na VVO I se upošteva prepoved uporabe aktivnih snovi, ki jih MKGP objavi na »seznamu prepovedanih aktivnih snovi na najožjih vodovarstvenih območjih VVO I« in je dostopen na povezavi: https://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_RegSeznVVO.asp?top=1.

Za zatiranje škodljivih organizmov na VVO I se upoštevajo priporočila, da se dovoljene aktivne snovi uporabi kot dopolnilni ukrep, saj imajo pri varstvu rastlin prednost preventivni mehanski in biološki ukrepi in sredstva, ki so dovoljena v ekološki pridelavi.

Pri ostalih podobmočjih vodovarstvenega območja pa se pri varstvu rastlin uporabljajo aktivne snovi, ki so v skladu z predpisi.

PRIDOBITEV FINANČNEGA NADOMESTILA NA VVO I ZA OBDOBJE 2023 - 2029

Dne 22. 12. 2023 je bila sprejeta Uredba o nadomestilu za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepov vodovarstvenega režima za obdobje 2023 do 2029. Upravičenci do nadomestila so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo kmetijska zemljišča (orne površine, trajne travnike in trajne nasade) na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO I) v najmanjši skupni površini 0,1 ha. Pavšalna višina nadomestila znaša 556 € na hektar na leto, ki se dodeli upravičenim kmetijam pod pogoji, da upoštevajo pravila kmetovanj na vodovarstvenih območju, da inšpekcijska služba na KMG ni ugotovila kršitev kmetovanja na VVO I in da je skupni znesek prejetega nadomestila višji od 10 evrov.

Vloge za pridobitev nadomestila upravičenci vsako leto v obdobju od 15. julija do 15. septembra vložijo pri upravitelju zajetja (upravitelj zajetij je HYDROVOD D.O.O.).

Pripravila: Vladka Turk Mate, terenska kmetijska svetovalka